Reportaža: Hotel Bohinj
Pregrešna sladica kralja Bohinja z macesnovim ogrinjalom
Ko je na začetku vsega bog delil ljudem zemljo, je opazil, da je skupinica, ki je ves čas stala ob strani, ostala praznih rok. Ker so bili skromni in sramežljivi, so se mu zasmilili in dodelil jim je kos, ki ga je hranil zase. Tako so dobili najboljše, kar je namenil človeštvu: zemljo, bogato s plodovi in naravno lepoto, ki jo še danes cenijo kot neprecenljivo darilo Stvarnika. Kraj so poimenovali Bohinj, zato ker ti ljudje bogu pravijo »Boh«.
Tako govori ena od številnih legend o nastanku Bohinja, kraja izjemne naravne lepote, ki leži pod najvišjo slovensko goro – v naravnem kraljestvu pod Triglavom! Prav na mestu, od koder se iz Ribčevega Laza nad Bohinjem v jasnem vremenu ponuja čudoviti pogled na tega belega očaka, sva sončnega dne v začetku februarja prestopila prag Hotela Bohinj. A še preden sva prav izpraznila kovčke, sva si privoščila to, česar sva se veselila celo pot. V kotičku hotelske restavracije sva se posladkala z njihovo prepoznavno tortico, sladkim simbolom tega hotela. Sprejela sva izziv, da tokrat prisluhneva zgodbi hotela malce drugače.
SLADKI UGRIZ V KULTURNO IDENTITETO
Bohinjska torta ni le sladica, je živa dediščino tega kraja. Njena pripoved se začne v drugi polovici 19. stoletja, v času Avstro-Ogrske, ko so prav v Bohinju začeli delati prve resne korake na področju letoviščarstva. S pomočjo slovenskega etnologa, prof. dr. Janeza Bogataja, so stari recept neznanega avtorja obudili, posodobili in tortici vdahnili novo življenje. Prav zato je vsak njen grižljaj kot korak nazaj v čas; predstavlja dragocen del zgodovine, ki povezuje s kulturo in dušo Bohinja.
Ko se poglobimo v zgodovino okolja, v katerem se nahajamo, se povežemo z energijo in duhom tistih, ki so prej hodili po istih tleh. Vsak košček dediščine nosi delček zgodbe, ki nas z opominjanjem na naše korenine navdihuje. Sprehod po hotelu Bohinj vzbuja zavedanje te povezanosti in razkriva nevidne niti povezave s predniki in skupnostjo. Pred mnogo leti je na mestu Hotela Bohinj stala Muhrova, pozneje Karadžordževićeva vila, v osemdesetih pa znani hotel Kompas. Njegovo prenovo so pred nekaj leti opravili tako izjemno dobro in do zadnje podrobnosti, da je danes zelo težko ugotoviti, da ne gre za novogradnjo. Pozornemu očesu to razkrijejo le nekatere redke sledi časa, ki so jih arhitekti celo poudarili in na novo osmislili. Močno prisotnost bogate kulturne dediščine najdemo tudi v novi celostni grafični podobi hotela. Ta predstavlja silhueto štirih bohinjskih pogumnežev, ki so prvi osvojili Triglav. Njihova zgodba je rdeča nit podobe hotela, s katero skozi ohranjanje kulturne dediščine krepijo zavedanje, da smo del nečesa večjega od nas samih. To izročilo bogati življenja in omogoča globlje razumevanje sebe in sveta okoli nas. Vabi, da odkrivamo več in globje! Tako kot tudi Bohinjska torta skriva še precej razodetij.
INOVATIVNA POT DO OBOGATENE TRADICIJE
Občudujeva, kako se v njihovi sladici spretno prepletata tradicija in inovacije. Novi dodatki, denimo orehi, dopolnjujejo okus in prinašajo svežino, ne da bi posegali v avtentičnost recepta. Hotelska slaščičarska mojstrica Katarina Hribar nama navdušeno razlaga sodobno interpretacijo starega recepta, ki je pripeljala do povsem novega gastronomskega izkustva, kjer vsak grižljaj združuje sedanjost in preteklost. Tortica ponuja harmonično zapuščino, hkrati pa prinaša svežino sodobnega pristopa.
Inovacije v povezavi s tradicijo so od nekdaj izjemno močan vir ustvarjalne energije; ko združimo staro modrost s sodobno tehnologijo in svežimi idejami, lahko ustvarimo nekaj resnično izjemnega. Da lahko inoviranje tradicijo okrepi in jo oživi na nove načine, so dokazali tudi pri prenovi hotela Bohinj. Ena večjih dizajnerskih posebnosti tega hotela so dolgi skupni hodniki, ki ponujajo občutek sprehoda skozi bohinjski kozolec »toplar«. Ti kozolci predstavljajo tradicionalne spomenike slovenskega bohinjskega obrtništva, ki jih še danes, čeprav redko, najdemo v okoliških vaseh in so značilni samo v Sloveniji in samo v tej regiji. Njihova prepoznavna geometrija, poustvarjena na hotelskih tleh s preprogo ter na stropnih in stenskih oblogah, kreativno nadgrajuje kakovostne rešitve iz preteklosti in ustvarja nekaj povsem novega, čeprav ohranja duha tradicije. Ni čudno, da so prav hotelski hodniki eno najbolj »instamagrabilnih« prizorišč tega hotela! Gre za prave 3D umetnine, ki očarajo, medtem ko seznanjajo z bogato tradicijo lokalnega stavbarstva. Bolj z okusom in občutkom, skorajda ne gre! Vendar nama tortica pravi, da še nisva okusila vsega …
LOKALNO, SLASTNO IN STRASTNO
Torto je treba zmeraj vsaj poskusiti. Pravijo, da je to edina hrana, ki gre naravnost v srce! In res naju že sladko-masleni vonj Bohinjske torte popelje naravnost v srčiko Bohinja. Bohinjsko maslo predstavlja vrhunsko kakovost in je izdelano na način, ki združuje znanje in več kot stoletne izkušnje. Bohinj od nekdaj slovi po odličnih mlečnih izdelkih, ki predstavljajo pojem slovenske kakovosti. Zakaj je tako, spoznava dan kasneje, ko obiščeva Lucijo Gartner oziroma turistično kmetijo Odolnek, kjer v manjši sirarni Gartner predelujejo doma namolženo mleko v sir, v gurmanski mohant, maslo in sirarsko skuto. Lucija naju očara s prikazom tradicionalnih postopkov, še bolj pa s pripovedjo, kako se vsako poletje za tri mesece po stari planšarski tradiciji s kravami preselijo na planšarijo v planino Laz, 1600 m visoko. Ko pokusiva njihove izdelke, nama je kristalno jasno, zakaj je med njihovimi odjemalci tudi Hotel Bohinj. Še nikoli prej nisva bila tako pozorna na razliko med domačim sirom in industrijskim izdelkom, niti sva vedela, zakaj nastane.
V hotelu so prav ponosni na svojo tesno povezanost z manjšimi lokalnimi kmetovalci, od katerih dobavljajo prvovrstne domače izdelke in pridelke. Tudi zato prihajajo iz hotelske kuhinje nekatere vrhunske jedi in sladice. S certifikatom Bohinjsko, ki izpričuje pristnost lokalnih sestavin in izdelkov, so označene še: skutna tortica z mohantom, Bohinjski semifreddo, Bohinjska pogača in hišni kompot iz suhega sadja. “Lokalno” pa se ne odraža le v kulinariki, pač pa tudi v zasnovi in opremi tega arhitekturno navdihujočega hotela. Tako so stoli, klopi, zavese in oblazinjenje, pa tudi luči, unikatni izdelki slovenskih podjetij. Namensko za ta hotel so jih interpretirali na izvirne načine. Torej ni le torta ponos in simbol njihove povezanosti z lokalno skupnostjo, je pa ta vsekakor najbolj sladek dokaz zavedanja pomena lokalne identitete. Kaj ko bi skočili vanjo še za grižljaj bolj globoko?
TOPLA DOMAČNOST BOHINJSKEGA GOSTOLJUBJA
Ko se kos na mojem krožniku spremeni bolj v košček, tudi če bi želel, ne bi mogel zanikati prijetnega občutka gostoljubja in domačnosti, ki sva ga deležna ta trenutek. Tortica, postrežena v prijetnem, naravnem ambientu hotelske restavracije, je več kot le jed. Je celostna izkušnja, ki nama s svojo domačnostjo približa dušo Bohinja. V svetu hotelskih destinacij sta gostoljubje in občutek domačnosti ključna elementa dobrega počutja, ki vplivata na doživetja gostov. Ko se počutimo dobrodošli in sprejeti, se naša energija dvigne, postanemo odprti za pozitivne izkušnje in za sprejemanje radosti, in … kaj nismo na oddih prišli prav zaradi tega?
Gostoljubja ne zagotavlja le fizično udobje, temveč tudi zavedanje sprejetosti in pripadnosti. In doživljanje domačnosti nas zmeraj napolnjuje z občutkom varnosti, ki ga ljudje iščemo že podzavestno. Oboje ustvarja pozitivno hotelsko izkušnjo, ki jo ljudje cenijo in si jo tudi zapomnijo. Hotel Bohinj to dosega tako z arhitekturo, dizajnom in vsebino, kot z ljudmi. Tako mladega, odprtega in zgovornega kadra nisva srečala še nikjer. V povprečju so stari okrog 30 let, skupno pa jim je iskreno prizadevanje, da bi se gostje v hotelu počutili kot doma ali celo še bolje. K temu pa vsekakor pomembno prispeva še eno dejstvo, ki uvršča ta hotel med najboljše v državi …
ENERGETSKO RAZODETJE SKRIVNIH SESTAVIN
Vonj Bohinjske tortice – pa tudi pogled iz restavracije na bele vrhove najvišjih slovenskih gora, ki stojijo sredi edinega slovenskega nacionalnega parka – popelje na čarobno potovanje v tukajšnjo naravo. Njen dotik ponuja tudi vsak grižljaj pregrešne tortice: hrustljava tekstura asociira na skrivnostne, s koreninami prepredene gozdne poti, močna čokoladna esenca spominja na bogastvo tukajšnje zemlje. Ko se na jeziku prepletejo ti okusi, se počutiš, kot bi bil v središču naravnega čudeža. In dejansko res si! Bohinj velja za eno najpomembnejših slovenskih energijskih točk. Ta kraj aktivira energijo, ki pomaga pri čustvenem ravnovesju in pridobivanju idej za reševanje izzivov. Kdor želi napolniti svojo osebno baterijo, naj se, tako kot midva, sprehodi okrog jezera v smeri urinega kazalca. Kako bi opisala to izkušnjo? Povedano preprosto: zdaj razumeva, zakaj se Bohinjci počutijo, kot bi od Boga dobili, kar je hranil zase.
Hotel stoji sredi pristne narave in je temu primerno načrtovan, zgrajen in opremljen. Recepcijski pult je orjaško deblo, iz stopa visijo leseni stalaktiti in spominjajo na tiste prave, ki so že od pamtiveka v jamah nad Bohinjem. Za velikanski kamin, ki pregrajuje recepcijo in restavracijo, se je izkazalo, da v njem dejansko zakurijo vsak večer in da mimo njega ne pride nihče, ne da bi ga prasketajoči ogenj očaral. V hotelskem interierju so uporabili predvsem naravne materiale, pa tudi od zunaj ga zaznamujejo obloge iz posrebrenega macesnovega lesa, ki mu dajejo naravno patiniran videz, medtem ko ustvarjajo trikotne podobe njegove strehe dialog z vrhovi gora v ozadju. Hotel, umeščen na naravno ploščad nad Bohinjskim jezerom, je s svojim žlahtnim macesnovim ogrinjalom videt čudovito: kot bi sedel na prestolu, bdel nad svojim bohinjskim kraljestvom in energijo tega izjemnega kraja blagovoljno in širokogrudno podarjal obiskovalcem.
Tortice ni več. Ko s prstom pomažem še ostanke, se poleg zadovoljstva na najinih obrazih izriše prešeren nasmeh. Pod razmazano slastno čokolado se na krožničku pokaže napis, ki samo s štirimi besedami zajame bistvo filozofije, s katero tukaj razvajajo svoje goste:
»You dessert the best«.
