Vila Muhr

Z vsako fotografijo, z vsakim rokopisom ali predmetom, ki čaka na radoveden pogled, se preteklost odpira današnjemu gostu. Ne skozi razlage, temveč skozi atmosfero, občutek in detajle. Vsakdo, ki prestopi ta hodnik, vstopi v zgodbo, ki se ni nikoli zares končala …

Z vsako fotografijo, z vsakim rokopisom ali predmetom, ki čaka na radoveden pogled, se preteklost odpira današnjemu gostu. Ne skozi razlage, temveč skozi atmosfero, občutek in detajle. Vsakdo, ki prestopi ta hodnik, vstopi v zgodbo, ki se ni nikoli zares končala …

Vsaka površina, vsak predmet, vsak detajl v Vili Muhr vabi k dotiku. Skodelica v roki, toplina stoletnega lesa, kamen, ki ni hladen, ampak pod prsti presenetljivo nežen. Steklo, volna, lan, perilo – vse, kar obdaja gosta, je izbrano z občutkom in spoštovanjem do narave …

V Vili Muhr je svetloba več kot naravni pojav – je prvi gost in tihi spremljevalec dneva.
Prečka jezero še preden se kdo prebudi. Ustavi se ob vili, kot da pozna njen ritem. Nevsiljivo, brez vprašanj, se dotakne vseh površin – lesa, kamna, stekla …

Zvoki, ki se dotaknejo, ostanejo. Ne govorijo na glas, ne vsiljujejo pomena – a v sebi nosijo jasnost.
V Vili Muhr ni tišina prazna – je polna prisotnosti: stopinje po starem lesu, šepet vetra skozi okno, pritajen zvok sveče, ki dogoreva …

Prihod v Vilo Muhr ni zgolj prihod v prostor – je prihod v trenutek, ki pripada tebi. Ko prvič prestopiš njen prag, si nov. Prazen list, pripravljen na svojo zgodbo. Zrak je drugačen – globok, čist, poln obljube. Vdihneš. In izdihneš.
S tem preprostim dejanjem si tukaj. Pripaden in prisoten …